Jeza na hčerko, ki me je pustila brez besed

Sem bila jezna na svojo hčerko, ker je želela rezati in rezati papirko. Rekla sem ji, da se mi mudi, in priznam, malo sem ravnala sebično. Nato pa se mi je nekaj posvetilo: USTAVI SE!

Zato sem se ustavila in se začela spraševati, kaj se dogaja z mano. Globoko sem zadihala in se osredotočila na svojo čudovito Leilo. Kaj si želi? Razumela sem, da se želi naučiti rezati, saj je to del resničnega življenja. Popustila sem in ji rekla: Pridi, Leila. Res sem bila jezna nate, a vidim, da se rada učiš rezati.

Pripravila sem leseno desko, mali nož in nekaj stvari za rezanje. Njena navdušenost me je ganila. Rezala je. Tudi jaz sem rezala z njo. Nato me je poklicala in mi pomahala z roko, ob tem pa se mi nasmehnila. Ta nasmeh me je pustil brez besed. Smejale sva se, rezali skupaj in celo zaplesali. Tisti trenutek je postal čudovit spomin.

Hvaležna sem, da sem se lahko tega naučila – da sem se naučila ustaviti, prisluhniti in zaupati. ♥️

Aja, Leila ima 3 leta. Verjetno se sprašujete glede noža. Da, dala sem ji nož, ker ji zaupam in sledim svojemu srcu. Verjamem, da jo moram spustiti, naj raziskuje svet. Otroci se lahko že zelo zgodaj učijo vsakdanjih opravil, ki jim kasneje v življenju pomenijo prav toliko kot igrače.

Dragi starši, poskusite se kdaj sprostiti in otrokom dovoliti, da se učijo ob vas in z vami. 🤗